Reply To: ODZIVI OKOLICE NA VAŠO ODLOČITEV ZA IND

[mojca.frlic]

Pri nas so bili na začetku zelo presenečeni, sedaj pa so se nas v neposredni oklici že kar navadili. Pri nas se mi zdi, da je nekoliko olajševalna okoliščina, ker imamo fante in v našem okolju ima velika večina staršev fantov, slabe izkušnje s šolo, tako da, če že glede socializacije ne najdemo skupnega imenovalca se ponavadi kar strinjamo, da “ta naš šolski sistem res ni narejen za fante”.

Je pa res, da z možem dava precej na to, da se uključujemo v lokalno okolje, da nas poznajo in potem res vidijo, da ni, ne z nama, ne z najinimi fanti nič narobe. Opažam, da so predsodki in tista zoprna vprašanja, ki jih dobimo servirana že tako bolj v obliki obsodb, običajno le plod nepoznavanja IND-ja. Učim se tega ne jemati preveč osebno, ker ponavadi, če samo nenapadalno razložim kako zgleda naš način življenja, dobim nazaj presenetljivo pozitivnejši odziv.

Je pa ful teŽko, bit un ta drugačen. Širša družina pa je zelo mešano na žaru, eni zelo podpirajo, eni jasno ne podpirajo, eni ignorirajo, se o tem sploh ne pogovarjamo. Zdi se mi, da jih zelo spodbuja k tehtanju svojih vrednot in splošnih upeljanih vzorcev v družbi, česar pa niso pripravljeni počet. Lažje je nas označit za čudne, kot razmislit, da morda je v današnjem splošnem toku družbe kaj čudnega.

ta optimizem gre na dobre dni, danes je bil dober dan in lažje pišem o tem.

Uf, na težke dni pa pride hitro dvom, a pa se morda le nisva prav odločila? ker sva sama v tem, dejansko ni nekega suporta odzadi. Sploh mož je tako na meji, ko pride obdobje, ko smo razštelani in rutina ne steče in sem jaz izčrpana “Pa naj grejo v šolo!”… Sama jih še nisem pripravljena dat v javno šolo in potem se obsojam, se počutim nesposobno, nerazumljeno … in samo. Uf ja …